Vse, kar počnemo, je odraz našega stanja, energije. Zadnjič mi je prijateljica, ki je zelo energijsko odprta, povedala, da je začutila moj »dotik« v knjigi, ki sem jo lektorirala. Začutila je, da sem povezala dva različna prevajalska stila in s svojim lektorskim posegom knjigo nadgradila, da jo je naredilo še močnejšo in jo »prizemljilo«. Imela je namreč možnost prebrati obe različici, nelektorirano in lektorirano. In res je, da se vsako besedilo, ki ga lektoriram, z mojim lektorskim prispevkom spremeni, zadiha. ;) Lektoriranje tako ni zgolj mehansko popravilo, temveč nadgradnja, ki se lahko zelo dobro čuti. Seveda se jaz na začetku svoje lektorske kariere nisem tega zavedala. Zdaj pa sem postala zelo pozorna na to, kaj jaz DAJEM s svojim delom. Vzemimo primer, pred seboj imam diplomsko nalogo, kjer mrgoli slovničnih napak. Zaradi tega besedilo daje vtis kaotičnosti, raztresenosti, pri branju se zatika. Pa je lahko vsebina izredno zanimiva. Če se jaz v procesu lektoriranja zgražam nad napakami in padem v obsojanje, sem pod pritiskom zaradi pomanjkanja časa, mi vsebina ni všeč, potem na koncu ne bom zadovoljna s svojim delom. In to se lahko čuti. Če pa bom sprejela besedilo in vse tisto, kar je po mojem mnenju pisec spregledal, ter opravila svoje delo profesionalno, potem bomo na koncu vsi zadovoljni. In na koncu šteje prav to. Da si zadovoljnen s svojim delom. Takrat sporočilo besedila, vsebina lahko zadiha in doseže namen, ki si ga je zadal pisec. Comments are closed.
|
Marjana Florjan,
|